Tvoja vročična dlan na mojem koraku

prebudi jutro, polno sle.

Dotiki, ujeti v stoječe valovanje,

prebujajo celico za celico,

vsaka kriči in moleduje za še.

Poljubi se razplamtijo,

oranžnordeč plamen

se izžge v objemih,

dihi so drveče iskre,

ki izpijajo moči.

Hrumeči valovi šinejo kvišku

in za nekaj trenutkov

obvisijo v vesolju,

ki ponižno izgine.

V tebi so moji odmevi,

ti se gostiš v moje kosti.

Izsesala sva si sokove

in jih pretočila v novo kri.

nada pecavar