Ne slišim vedno, ko mi zažvrgoli
v žepu nekdo in zatem, po ne vem
več kolikem času, sprašuje: »Kje si
bil?« »Kje? Hodil sem, potohodec,
blodil sem, pedenjped med velikani
poezije.
Snul sem niti meglic v pajčevino
in se ulovil.
Znova,
za zmeraj,
za-
vedno.«
* zavedno v N ...eslišno. *
Zavedno spuščen klic - za vedno ujet čas potapljanja v poezijo ... čestitke,
Ana
Svit, res je
Hvala, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!