zrasla iz krhke zelenike
v prve dotike vetra
drhteča in upogibana v neznano

potisnjena iz zemlje v višavo

ko prvič krošnja se je v cvet odela
je preko ozke grape piš prinesel prah bližnjih cvetov
in misel - nisem osamela
je obvisela v trepetu listov in oddaljenih svetov

zaprta v zimo
sanjala sem košati hrast ki sega v moje sence
in tja naliva sonce s svojih brstov
kakor s prstov ki se dotaknejo telesa ljube

pomladi v drobne popke prebujena
ki so razprli se z milino
čakala sem iz sanj bližino
ko v vrh poletja
kot izgubljena
posegla tuja veja je med moje
raskava močna
zajela belo lubje je v naročje

prepletla sta se hrastovje in brezovina
debli preko globeli se nagnili
sredi ničesar se je prepletla v vse bližina
iz korenin vsesvetja - sta ljubili

pi - irena p.