Brezno brezcilja vleče v temo.
Svetlika se v žalosti kapljic,
ki božajo prazno površje.
Breme izdane ljubezni,
me spreminja v nesmisel Mojega časa.
Ni daleč do izvira in konca,
kjer utrinek zgori v zamujeni želji srca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Frenk_Ljubljanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!