izgubil sem svoje
deviške gene v
taktiki ljubke
blodnje, njen
obraz znanstveni
projekt, ki se ga
moram naučiti.

izrezljal sem direndaj
(njihov – svoj – s
tehniko higienske
plohe) na pešce, ki
so potrebni mavric med
pogovori, ali pa pride
do monsuna ruske rulete.

trčil sem s prho
iz skalpelov,
po dolžini lobanje vse
do naivnih gležnjev.
bolje mi bo kot
reanimiranemu tihožitju,
platnu jezika bizgeca
z akvarelom panike v
.gif štosu.

klikam skozi cikle,
od zadaj v konec
brez podaljška, zalepljen
v TV žlampanje stiske
ali manifest barvanja
po številkah.

včeraj je v črno vzgojenem
učinku. danes sem vlažen
od polomij. jutri je samo
antonim za zmago.

hladnih živcev ubij spust
v umor in ga razglasi za
mrtvega.

najboljše, kar sem imel,
je juniorsko nizkemu
in jaz (lebdeč)
visim
pred relapsom.

naprimerjanez