Pojaviš se.
Oko ne more sprejeti takšnega sijaja.
Zlovešč odmev praznine.
Zaman te kličem,
s svojim šepetanjem.
Znova in znova vdihnem zrak.
Brstim v samoto.
Počutim se noro.
Oblikujem te.
Čutim utrip.
Dlani iztegnem v prostor
sanj in resničnosti.
Drsiš kot nevidna senca.
Izgubim se v tvojem času.
urednica
Poslano:
08. 08. 2019 ob 13:55
Spremenjeno:
08. 08. 2019 ob 13:55
Pozdravček, pesem se me je dotaknila. Morda bi ji spremenila naslov ali spremenila, da bi bil prvi verz ... ter še nekaj drobnarij:
Predstavljam si, kako se pojaviš. (Lahko tudi: Pojaviš se.)
Oko ne more sprejeti takšen sijaj. takšnega sijaja (2. sklon)
Slutim zZlovešč odmev praznine.
Zaman te kličem te,
s svojim šepetanjem.
Znova in znova vdihnem zrak.
Brstim v samoto.
Počutim se noro.
Oblikujem te.
Čutim tvoj utrip greha.
Dlani iztegnem v prostoru,
sanj in resničnosti.
Drsiš kot nevidna senca,
v izgubljenem času. (morda bi bilo boljše, da se znova obrneš k pripovedovalcu, npr.: Izgubljen sem v tvojem času. ali: Izgubim se v tvojem času.)
Kaj meniš?
Lp, Ana
Pesem sem popravil in zamenjal naslov, kljub temu, da sem imel v mislih nekaj naslovov , Prikazen, Domišljija, Obris sence, mislim, da najbolj odgovarja naslov Utvara. Zahvaljujem se za nasvet.
L.P. R. V. _Žiga Lev
Dober naslov si izbral, le še ta dva verza:
Zaman te kličem te,
s svojim šepetanjem.
in pa ni potrebna vejica tule:
Dlani iztegnem v prostor,
sanj in resničnosti.
Če bi jo že hotel postaviti, morda: Dlani iztegnem, v prostor sanj in resničnosti.
Lp, Ana
Čestitke k pesmi, ki sanje skoraj pretopi v resničnost ...
lp, Ana
bolj zaznavam utvare, iluzije in slepila, več imam zavesti,
čestitke.*
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!