Hihotala se je izza šanka. Frcala nasmehe,
nam, tam zunaj, in se spogledovala z njo na
drugi strani, ki je neumorno govorila o svojem
sinu, tistem najnajnajnaj. Naj-, bojda v vsem,
razen malenkosti, da ni še nič pametnega ustvaril.
Ni še našel prave besede, predvidevam, ki bi
se v meso podala, kajti dolga, dolga je pot od
konstrukta misli do tvari,
četudi brez vmesnih postaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!