Dvignem se
zgodaj zjutraj
preštejem bele oblake
ali pa zbežim
pred hudimi še preden
mi dež zmoči kožo
ne prehitevam sanj
kadar jih še imam v mislih
in bi jih rada obdržala
zbrišem kar sem imela
pod zaprtimi očmi
in stopim
naprej v začetek
tega neznanega dneva
koder cvetejo
dišeče pritlične rože
okoli katerih v parku
delam ovinke
da ne uničim dela rok
dobrih vrtnarjev
ki sejejo poletje
in mi vsakič obljubijo
konec vojne
in začetek miru
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!