ki odhaja
vse naokrog razpršena samota
ki nima forme
ekstaza žalosti v praznoti
nastale po stopinjah
ki odhajajo
bila je ena sama drobcena sreča
ki ni več moja
rojena na sončno nedeljo
energija svetlobe
ki odhaja
želim si brezbrižnost norca
ki v blaznosti
živi v zatemnjenem spominu
zdrave pameti
ki odhaja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 02. 08. 2019 ob 17:41
- Prebrano 420 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 89.5
