Ta zoprn dan,
skrb me razjeda.
Ta zoprn dan,
vsak nekaj razpreda.
Ta nadležen dan,
ko lovi me tesnoba,
ta nadležen dan,
ko me daje lenoba.
Gledam na uro,
čas je zamrznil,
pogledam skoz' okno,
ptič je le trznil.
Ne morem jesti,
ne morem piti.
Ne morem spati
niti kaditi.
Predrami me roka,
ki skuša prodreti.
Ni več mi do stoka,
želim si dihteti.
Tole mi je znano :)
... konec pomiri.
:) najboljša pomiritev ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: AnjaRisKos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!