
Žejna zemlja toplo vodo srka,
seme v zavetju spokojno klije,
dete skače po lužah in vpije,
pogled tvoj preliva se kot Krka.
Kaplje mehko plešejo po šipi,
prozorna sled se za njimi riše,
nekdo o lačnem srcu pesem piše,
dihi tvoji dišeči so posipi.
Žgoče roke - leteče kresnice,
dež po steklu vedno bolj nabija,
bližina se preliva v let ptice.
Drevo v vetru se močno uvija.
Drsiva kot nevidne meglice,
voljno koža h koži se privija.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!