Iz vseh strani
burja razkriva moje sanje,
moje drobno potovanje,
ko v večerni zarji
tiho umolkne
moj zmešani um.
Vetrnica moje glave
se prepozno zavrti,
vetru v svoja krila
prepih, prepih
v mojo glavo spusti.
Nedvoumno,
da glava se me še drži,
da pamet peša,
da vetrnica vse bolj
v mojo notranjost prodira,
krila seka, krila seka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragan Ignjić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!