S...

Samo pogovarjala sva se nekakšne koane[1]
vstopajoč v svetove. Neznane. Nove. Nadvse previdno.
Dve čaplji, pokljunčkani. Šotni mah, misel, oblak.
Pod nama in vse okrog naju morje besed stvarstva.

 

Bogovi rojevani v dreku, s cvetovi v modih in sadeži
rajskimi (s prepovedanim vred) v telesnih duplinah,
koder se micelij prebija v korenine drevesa življenja
in vsega drugega lesovja. Kjer zaduhtijo gobe gobavih

 

pastirjev brez ušes, oči, nosov, dlani. Katerih ovčice
niti ne jedo, ne serjejo, še  meketajo ne več, zabubljene
v prazno. A samo pogovarjala sva se. Ne, ne kakšne
koane; le to. To, kar je. Četudi le v nama razsuto.

 

 

 

 

[1] Zadnja dva verza Primoža Čučnika pesmi Tudi sam sem, iz zbirke Piš čez sen.

Tomaž Mahkovic

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 08. 2019 ob 12:38

Pogovori so zakon!

:)

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
02. 08. 2019 ob 13:31

res je. Lidija, hvala za _________

lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 30. 07. 2019 ob 09:15
  • Prebrano 175 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 278.27
  • Število ocen: 8

Zastavica