Nemoč in jeza sta v tvojih očeh,

ko utrujena večino dneva preležiš.

Sence obupa za hip tvoj obraz prelete,

ko besede neurejene

v mislih v stavke se zvrste,

a telo ne uboga

in vse zaman se ti zdi.

Nemoč in jeza sta v tvojih očeh,

ker nekoč bilo telo je prožno in

se je gnalo do zadnjih moči.

Zdaj ujeto v lastni ječi

lahko le nemo ječi,

a ko dotaknem se tvoje dlani,

čutim v njej voljo mladenke.

Nemoč in jeza sta v tvojih očeh,

ker je volja še vedno močna,

ker so misli v glavi še vedno ostre.

Bolijo me tvoje žive roke,

bolijo me tvoje žive oči,

ki me spremljajo na mojih poteh

in vidijo v meni senco sebe.

berni