Nekoč je šel Jezus po poti in srečal Courbeta,

ki je slikal ob Seni. Courbet, ki Jezusa ni takoj spoznal

ga vpraša, če bi mu želel pozirati za sliko.

Jezus privoli in se usede na kamen ob reki.

Courbet je z motivom zadovoljen in nadaljuje s slikanjem.

Po nedolgem času se nebo nad Jezusom odpre

in iz njega se ulije močna nadnaravna svetloba,

nad Jezusovo glavo pa se kot angeli spustijo golobi.

Courbet uvidi, da se je zaradi vse te silne lepote znašel v težavah

in da slike ne bo uspel končati po lastnih željah.

Takrat pa se mu Jezus razodene in razklene roke v križ,

da bi bil realizem v slikarstvu rešen!

Borja