
Stojim sam.
Kot osamljen klavir,
ko se me dotakneš
zaslišiš razglašenost.
Že leta čakam
na dotik hitrih prstov.
Da nekdo počisti
pajčevino iz lesa.
Jaz sem kot
zbledela slika,
starih dni.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Melanholični Kameleon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!