Lunini monologi 6
Včeraj sem se zataknila
pred globino jutra.
Sonce me ni pregnalo.
Kar sama sem se snela
z mahnatega svoda.
Preveč zelen je bil.
Pridem nazaj.
(Če bo jutro še kdaj tako globoko.)
pred globino jutra.
Sonce me ni pregnalo.
Kar sama sem se snela
z mahnatega svoda.
Preveč zelen je bil.
Pridem nazaj.
(Če bo jutro še kdaj tako globoko.)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 28. 05. 2009 ob 16:45
- Prebrano 632 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 187
- Število ocen: 27
