Iz globokega jutra
spelje naviti dan
v zapravljeno noč.
Preropota nepozaben večer,
zadre se v silikonski drog trenutka,
ki se je izmazal iz golta želja.
Takrat poskoči papirnata vzmet kazalca
na izposojeni peščeni uri
in nakovalce navrtega časa zabrni.
V globini jutra dan še ne more vedeti,
da bo znova prehitro zajemal odrezke brezpotja.
Vmes, ali pa že dosti prej, mine nešteto noči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!