Sediva na avtobusni postaji:
»Deset minut zamuja,« zavzdihneš, »boš počakala a kar greš?«
Res odidem
ampak če bi vedela
da se tokrat vidiva zadnjič
bi se nagajivo sklonila k tebi
in ukradla feromon tvojega vonja
tvoj glas pa bi zaklenila v školjko
da ga kot skopuška Uršula
ne bi razkrila nikomur
le poletni noči bi pustila
da njegovo melodijo zlije
s škržatovim spevom.
To pa je čudovito zapisano, Ananda <3
Zaboli, globoko
Lp M
Hvala! Še dobro, da se v vsaki bolečini skriva veliko lepote. ♡
Lp!
Tákø jë!
Lepa ... v njej najdeš toliko bolečine, a tudi resignacijo in tolažbo ...
Poslano:
25. 07. 2019 ob 21:08
Spremenjeno:
25. 07. 2019 ob 22:30
Lidija, hvala za občuten komentar in podčrtanko, veliko mi pomenita. Ja, moje pesmi imajo ponavadi happy end. :)
Lp,
Ananda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ananda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!