(Jagodi)
Sonce sije na golega zmagovalca
s spuščenim mečem.
Kalemegdan nam meče v oči
bele stene napredka
in rdeče zidove bojevanja.
Razpoke so vse bolj vidne.
Vse bližja je Sava, ki se
brezčasno pridružuje Donavi
in senca,
v kateri razgrinjamo prtičke,
stkane iz naših zgodovin.
Medrečni veter tanjša odeje,
ki jih poletje pogrinja na nas.
Naši razcepljeni jeziki
se poigravajo s pomeni.
Prerazporejamo, lovimo in grabimo jih.
Prenavljamo naše notranje slovarje,
ki so že zdaj stvar srca.
Kako lepo posvetilo ...
Spoznavanje in v bistvu že spoznanje!
Hvala, Lidija,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!