Živjo! Samo en namig, kako v vzporednem vesolju gledam tole pesem:

NAJINO LUBEZEN

sem razlila po morju

da se mehka in voljna

igra z valovi hitečimi v brezčas

raztresla sem jo po junijskem travniku

rosa se je ogrnila vanjo

in jo sprehaja po zaprtih cvetovih      

kačji pastirji ji s prelestnimi krili

hladijo napeta pordela lica

najina ljubezen

ona je senca

ki pije sončne žarke

poslala sem jo v zvezdnato nebo

postopa po mlečni cesti

ko potrosi najina topla semena

se neslišno vrne

Samo v razmislek, morda ti bo všeč.

Vse lepo,

Luka

Zdravo!

Ja, nekako je bolj tekoča, bolj lahka, hvala za sugestije, pozdrave Nada