NE RABIM VELIKO

Temno nebo se je nad mano vilo,
a jaz zapuščen sem v mislih bil,
od nikoder žarkov prebujenja,
le top pogled se je z mrakom zlil.

Kako se žalost hitro useda
kot težka megla nad globeljo,
kanček nebes nosimo vsi v sebi,
jih iščem s srčno željo.

Naproti prihaja družbica vesela,
zmede žalost mojega srca,
vpijam lahkotnost smeha in korakov,
mogoče so oni tisti del neba.

tomi