VIZIJA

Gledam preko balkona na drugo stran,

na tretji strani je neka streha,

dobro prekrita s strešniki,

z rdečimi strešniki,

okoli njih hrup avtomobilov, tovornjakov, kombijev in cestnih križark,

nekaj metrov nižje nekaj ljudi pred stojnico,

videti so osamljeni,

ni jim števila,

ni jim besed,

sredi tržnice,

prižge se motor,

prične se pogovor,

med pogovorom reševanje križank,

na koncu katerih neka rešitev,

rešitev brez rešitve,

posel s cvetjem in zelenjavo,

z zelenjavo na drugi strani hiše, 

prekrite s strešniki,

pod njimi stoji reklama,

na eni strani reklama,

na drugi strani nekaj nevidnega,

skritega,

nekaj starega,

nekaj brez vsebine,

ta vsebina smeje se mi v obraz,

v obraz, na katerem nekaj zadrege,

verjamem, da temu obrazu ni lahko.....

verjamem, da me vleče k reklami,

ki se mi hudomušno nasmiha,

njen prelepi nasmešek,

na rdečih ustnicah,

ustnicah našobljenih v poljub,

ako se nisem zmotil,

če ne gre za pomoto pod tisto hišo,

ki se mi smeje v obraz,

na katerem rjave so oči,

prekrite s strešniki,

pod katerimi hrup motorjev,

ki se mi smejijo v obraz,

tudi na mojem balkonu,

nasmejanem balkonu,

balkomu, ki se mi nasmiha,

zazvoni,

ura je tri popoldan,

na stojnici z rožami,

z rožami in zelenjavo,

z nasmejano zelenjavo,

z zelenjavo na mojem balkonu,

reklama,

reklama brez karakterja,

dolgi rjavi lasje,

lepe rjave oči,

solzne oči,

ko zopet zazvoni,

ura je petnajst čez tri,

čez tri balkone,

moje tri balkone,

kjer pospravljam za seboj,

ko moram zdržati,

moram prenašati dospele reklame, pošto, mučeništvo in pogled tiste mlade dame,

ki gleda vame,

v njej polno omame,

jaz pa rešujem križanko,

nasmejano križanko,

nasmejanega sebe,

seštevam in odštevam,

vse do finala, ko se boš ti "reklama" čudežno odločila,

da ne boš se več smejala,

saj sem ves tresoč in ves prevzet,

prevzet od teh deklet,

ko je ura skoraj pet,

cel svet kozmetike,

cel svet pordele kože in oblike,

na tisti reklami,

na balkonu,

na balkonu,

ki ni več moj,

moja je le vrela voda,

voda za kompaktno mizo,

miza spada med kulturne,

sprejemljivo za reklamo,

na kateri nek deklič,

ki se smeje in nasmiha,

ki z menoj se pogovarja,

s komplimenti ogovarja,

mene, tebe in vladarja,

na lokaciji je polno stroškov,

krp, brisač ter še kulture,

ko minejo že štiri ure,

pa povprašam jo za geslo,

geslo, da izpadem teslo,

teslo, teslo na balkonu,

balkonu, vzporednim s sliko,

pod katero neka hiša,

nasmejana, razrvana in nepotešena,

ta reklama je le ena,

na reklami nekaj piše,

z robcem solzice briše,

v ušesih so slušalke in v šolenjčkih vezalke,

mislim, 

da ima kotalke,

mislim, da bo šla na trg,

z avtom svojim,

hitrim avtom,

tistim avtom brez koles,

kmalu jo popade bes,

sam se kmalu pomirim,

vse pospravim in si pravim: "zdaj ne boš se več smejala, večno reklama boš ostala!",

grem počasi dol z balkona,

pod katerim čaka ona,

pol stoletja od nastanka,

tista moja stara znanka.

mladi umetnik

naprimerjanez

Poslano:
18. 07. 2019 ob 15:04

Ma, ti si res kul. Mislim, po moje sam veš kako kul si, pa si ne upaš priznat. TLE MAŠ POTRDITEV -- zares kul si!


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

mladi umetnik
Napisal/a: mladi umetnik

Pesmi

  • 18. 07. 2019 ob 14:38
  • Prebrano 461 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 29.5
  • Število ocen: 1

Zastavica