STIKALO

Srečava se po dolgem času,
Po letih, ki so razpletla najine poti
V mrežo razhajanj. Vsa bleščeča
In visoka pristopicljaš, prisedeš,
Ne snameš reybank. S prisiljenim
Smehom poočitaš času in meni
Najin dolg, neusmiljeni molk.
Izza dima tanke cigarete pronicaš
Vame s temnimi stekelci,
S črnimi lužami odtujenosti.
Površno skušaš priklicati
Nekdanjo peno občutkov,
Minuli srkljaj zaupanja,
Potpuri približka ljubezni.
Luščim čebulo preteklosti,
Žge v očeh in pod kožo. Zate
Sem samo gospodinja
(s ciničnim dvigom obrvi).
Mogoče res, a v mojem loncu
So sprimki resnice in grudice
Iskrenosti in začimbe zvestobe.
Nič od tega ti ne gre v slast.
Ovohaš me, simulantka v kulisi
Popolnosti, med nama je še vedno
Nema skrivna smrt, vibrirava
Na nasprotnih žicah. Počasi,
S sledovi temnih isker,
Odprasketaš. In jaz
Se vrnem v stikalo.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 27. 05. 2009 ob 19:31
  • Prebrano 965 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 590
  • Število ocen: 12

Zastavica