Na poljskih poteh

Rada se sprehajam po poljskih poteh,

živahno razpredene med njivami

po dolgem in počez. Bele so

med temnim zelenjem žita in hmelja.

 

Pogled odtava prek njiv do pobočij hribov,

posejanih z osamljenimi kmetijami

in sanjavimi majhnimi cerkvicami,

ki zajezijo neskončnost spominov,

 

ko tod nekoč brezskrbno je tekal 

radoveden majhen fantič,

ki skupaj z zvestimi prijateljicami

preiskal je vsako zajčjo luknjo,

 

neprestano žlobudral in spraševal,

svoboden v mislih in prostoru,

na koncu vedno  s kamni v žepu

in prasko na kolenu ali nosu.

 

Vse je še isto kot takrat,

le namesto njegovega žlobudranja

me tu in tam prestrašen zajec zbudi iz premišljevanj.

 

 

berni

Komentiranje je zaprto!

berni
Napisal/a: berni

Pesmi

  • 15. 07. 2019 ob 21:41
  • Prebrano 75 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica