
kraljica ki ljubi trenutek
si ne dovoljuje priznati
da na počrnelem dnu
njenega vročega trebuha
trohnijo majhne minljive ribe
na velikih lopatastih dlaneh
ubije svetlobo pojoče zvezde
in si s trpkim zamolklim vonjem
otre izmučeno pokrajino obraza
nato prisili svojega malikovalca
da ji spogledljivo mežika
in ji enkrat tedensko poliže
zeleno klokotajočo vodo
iz ugaslega materinskega srca
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!