Smrtna senca prekrila
je okove moje duše
in zavila v črnino
zadnje koščke
mojega življenja.
V srcu ni hrepenenja,
le žalosti izlivajo
se iz srca, ker
moje življenje
nima več smisla.
V bolečini živim,
nikoli noč ne prespim,
le utrujeno v novo jutro
se prebudim, čeprav
le živeti, le živeti si želim.
Iztrgane so moje sanje,
uničeno moje potovanje
skozi življenje, čez trpljenje,
ko vse utihne in molči,
mene na tem svetu več
med živimi ni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragan Ignjić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!