Ponoči nekdo mi ukradel je sanje,
se zjutraj zbudim v spominu je luknja.
Kam so šle? Menda ne v pranje?
Brez lis bo ostala pisana suknja?
Hočem nazaj jih, tud včasih moreče,
zbudiš se ves poten in si oddahneš.
Včasih pa lepe so da umrl bi od sreče,
v svetove čarobne z najdražjo jo mahneš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!