MRTVA POMLAD
Nežno se je slišalo
pomladansko petje ptic,
a v mojem srcu še
vedno po zimi diši.
Vrnila se je nazaj
tista prijetna pomlad,
le v mojem hrepenenju
še vedno ostajam ujet
v zimo življenja.
Utihnila so usta,
jezik molči,
le mrtva pomlad
v globočinah duše
kriči, telo umrljivo krči.
Ni več sonca v življenju,
ni svetlobe v tunelu,
le mrtva pomlad trka nazaj
na moja porušena vrata
zlomljenega srca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragan Ignjić
- 13. 07. 2019 ob 06:53
- Prebrano 291 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 24.02
- Število ocen: 2
