Položi roko
zakuhaj nežnost,
ker besede
so odveč,
za najine dotike.
Pogrej moje kosti,
izbriši strahove,
ki še vedno
tavajo v moji glavi,
ko gledam
svoj vsakdan.
Naredi nekaj
kar bo spremenilo,
mojo žalost
v smeh
in solze si obriši,
vsaj nocoj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Trminator(Primož)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!