Ostala sva na pol poti,
ujeta v ledeni kletki,
ko nežno dotaknila si
se mojega srca.

Okove srca si ovila
okoli mojega srca,
zaledenela vse moje poti,
najina ljubezen v
trenutku je izpuhtela.

Ne dotikaj se mojega telesa,
ne dotikaj srca,
ker v njem več ti ne živiš,
si le prazen privid v jesenski megli.

Ostal sem sam s srcem
v rokah in solzami v očeh,
ker drugam si odšla,
mene ubila in srce moje
v temno noč ovila.

Dragan Ignjić