Odsoten se mi zdiš

sanjav v nekih drugih sanjah

kot so bile tiste najine

v času velike ljubezni

danes ne zmoreš več

peljati maratona

ustaviš se na kratki progi

in čakaš na ljubimkanje

kot vedno nova zgodba

ki nima kraja

in tišina je preveč glasna

ko mi govoriš

kar nima glasu

in mi izpoveduješ

kako so te imele rade

ker so pogrešale očeta

s katerim si niso bile blizu

in zdaj polagajo žalostno

glavo na tvoja ramena

kot da si rešitelj

vseh dušnih problemov.

Čakam na konec

tega rituala

in mir, ki govori glasno

brez izpovedanih besed.

A jutri bo znova isto

isti dotiki in vračanje

na novo izhodiščno točko,

koder ne bo šlo več nikamor,

ostaja samo slika

in brisanje solz.

IŽ-lev