Krik tišine
Brez občutkov,
brez srca
kot prekleta bi bila.
Zakaj usoda ju je združila?
Solza pada,
medtem ko vse razpada
se čas ustavi.
Njegov glas odmeva v daljavi.
V njej krik vpijočega v puščavi.
On se oddalji
nebo potemni
In njo zaduši..
Joče in kliče na glas,
vrnila bi se v čas
ko dan začel ji je njegov obraz.
Guud. Še boljša bi bila brez rimanic, kar se mene tiče. :)
Tudi jaz se pridružujem glede rim (poskusi napisati pesem kot je to v navadnem jeziku, še bolj otipljiva bo in sporočilna), sicer pa: pozdravljena na pesem.si, lepo, da si se nam pridružila,
lp, Ana
Hvala obema, vsak komentar mi nekaj pomeni :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sandra9
- 08. 07. 2019 ob 20:09
- Prebrano 413 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 68.8
- Število ocen: 3