ŽIVLJENJA ŽILA

ŽIVLJENJA ŽILA

 

Črna senca se vali po stropu.
Ko se dotakne stene,
pleza navzdol.
Počasi.
Kot da nič se ne mudi.
Do postelje priplava,
se vzdigne nadnjo,
ki nepremično tu leži,
upehanega uma
in telesa brez moči.

 

Črna senca
tiho okrog nje se vije,
Išče izvor posebne energije.
Neotipljive, brez oblike,
barve, vonja in okusa,
ni ne hladna, niti topla,
ni ne polna in ne votla.

 

‘Ne boj se, starka,
ne boli.
Ni tunela ne luči.
Ni angela krilatega,
ni žvepla in nič zlatega.
Ni razodetja,
vnebovzetja.
Ni ne peklà
in ne nebes,
to je prav poseben ples.’

 

Roko v prsi ji zarije,
tipa nežno in počasi,
takrat v dlani čuti
nežne iglice utripa.

 

‘Dolgo, starka, si iskala;
V vetrovih, žgočem soncu,
hladnem dežju,
na strmo pot si se podala,
odgovora pa ni bilo.
Niti zvoka,
ne besede,
niti pesmi,
niti vzmika,
ne vzgiba,
ne simbola,
ne privida.
Ta predstava brez zaves,
to je tvoj mrtvaški ples.’

 

Črna senca zdaj izvleče nekaj krasnega, bleščeče v nežnih barvah
se izmika ji oblika.
Kot da bi v najlepši galaksiji
nabral meglice,
plaval v toku zlate preje,
ki ogreje,
zavrti tkanino
čez obzorja,
gore, morja.
Tihi plamen zaživi,
in prvi krik
je vdih vesolja.
Življenja žila
je preplavila telo.
Se utelesila,
Črna senca,
ki se vije vse naokrog,
počasi,
kot da nič se ne mudi,
bo žela in skrbela za obstoj.

TanjaT

Komentiranje je zaprto!

TanjaT
Napisal/a: TanjaT

Pesmi

  • 07. 07. 2019 ob 14:51
  • Prebrano 159 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 81.1
  • Število ocen: 2

Zastavica