SRCE

O ti srce, ki nosiš dve življenji,
si duše dom in gnezdo mojih sanj
vedno moraš delati v ritmu,
brez njega si, kot drevesu panj.

A misel, ki se hitreje vname
odvzame mir in ti pojača tlak,
trenutek tak ukrade mnogo ognja,
ker je lastnik umišljeni veljak.

Tako iz dneva v dan se srcem dela
mu misel jemlje več kot smela bi,
v njem gori vse manj življenja
slabi mu ritem, a razum benti.

Mišice, ki oklepajo prekate
v vse večjem krču zapirajo svoj krog
zato pritiskajo v nam neznane kamre
odkoder živci v joku srkajo obrok.

Srce vsaj zraka skuša več zajeti
ne dopušča krč mu več tega,
samo strah, vse drugo um zavrača,
a vest šepeče, poln krivih si želja.

Življenje ni le za posvetno delo
v stresu težko najdeš sreče pot
v ušesih čuješ včasih zvok alarma
nisi glasbenik, a veš pomen teh not.

tomi