vse kar sem ugotovil je, da

je pretežko. z ramen
mi kapljajo opeke. v
tekočino jih drobi
pritisk.

 

vse v meni je tekoče.
razen solz. one se trmasto
spreminjajo v cement.

 

in pesmi. pesmi stojijo.
vsak verz je rdeča na
semaforju. fragmenti
poskusa, ki krožijo, se
ponavljajo.

 

že večkrat sem obstal pred
začetkom. gluh sem od
krikov ljubimk, ki so metale
vame prijateljstvo.

 

ni šans, janez. bežanje vodi
v isto zanko. v poem z nič
ritma ali plesa. v kataklizmo
interne stiske, ki pušča za
sabo kri. in trupla. in med --
za zombie bralce.

 

ker ta igra je zapor. ni
brezskrbne otročarije, kot
je bila nekoč. plačujem DDV
za nesposobnost, nezrelost,
neizkušnje, za vse ne-je, vžgane
v moj jaz.

 

najbolj boli njen ne. ta, ki
mi ne pripada. in zato je ta
tekst gol, brez duše. vse kar ga
rešuje je kvačkanje besed.

 

v mislih imam pobeg.
kamorkoli, kjer sem tujec. brez
stikov, brez druženj, brez
empatije in hlinjenja empatije,
brez ljubezenskih blodenj,
brez dram erotične zasvojenosti,
brez glasu ali ušes ali čutil,
brez papirja in svinčnika, brez
črk ter brez misli. brezveze.

 

biti beden je težko, ko te vse
sili, da se dviguješ. v nagon
nam je vcepljeno, da se
naredimo lepše, kot smo v
resnici, bolj zanimive, zaželjene.

 

sem samo en tip, ki je
slučajno solidno pismen. in
zdaj, ko izgubljam stik z edino
stvarjo, ki me je gnala v lov
za naslednji odstavek, sem
hladen. samo -- pritisk.

 

ker res je pretežko. odnos
s človekom ali odnos z besedo.
vse teče. vse nekam izteka.
vse golta požiralnik, ki je sinonim moje neodločnosti.

 

le čudež lahko reši moj
romantični superego. neko
dejanje, ki ga niti ne bom
razumel, ko se bo zgodilo, a ga
bom piknil vase kot đanki in mu
pustil da me odtrga od sebe.

 

dvignil se bom k oblakom in
jih lizal kot sladoled. vedno me
je zanimalo kakšnega okusa
so.

 

mogoče ugotovim, da je to
vesolje farsa. samo izcedek
smeti, ki jih, kot čistilci,
srkajo v pravo bistvo črne luknje.

 

prav tako srka mene. ven.
navzven. od znotraj. na vse
strani, iz vseh erogenih con.

 

dobra bolečina je. rad bi jo
nosil kot radio.

 

dvom pa ostaja. nisem več
človek, bolj števec trenutkov.
in kot stvar, ki sem postal, neka
materialna potrošna roba, si
zaslužim odpad.

 

naj name vržejo nekaj ton zemlje
in posejejo travo.

 

vsak homo sapiens, če že ne
drugega, je dober za gnojilo.

naprimerjanez

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
04. 07. 2019 ob 17:42

Vsekakor moj poklon, Poet Janez, k izbornosti teksta; izpoved, ki me je navdušila. 

Lepo pozdravljen,

Sašo

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
04. 07. 2019 ob 20:40

Ego je overrated, filia. Tole je bil bolj izbruh ida :). 


Tenks, Saso. Ko sem pisal, se mi je ze malo spalo od tablet ... ampak sm trmasto zbrcal tekst do konca. Mislim, da se cut v finishu :D.


Bodita dobro :).

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
08. 07. 2019 ob 13:34

Morda jih je celo več (pesmi v eni), nekaj drobnarij glede vejic pa tega:

...

ker ta igra je zapor. ni
brezskrbne otročarije, kot
je bila nekoč. plačujem DDV
za nesposobnost, nezrelost,
neizkušnje, za vse ne-je, vžgane
v moj jaz.

 ...

biti beden je težko, ko te vse
sili, da se dviguješ. v nagon
nam je vcepljeno, da se
naredimo lepše, kot smo v
resnici, bolj zanimive, zaželjene.

 

...

le čudež lahko reši moj
romantični superego. neko
dejanje, ki ga niti ne bom
razumel, ko se bo zgodilo, a ga
bom piknil vase kot đanki in mu
pustil, da me odtrga od sebe.

 

dvignil se bom h k oblakom in
jih lizal kot sladoled. vedno me
je zanimalo, kakšnega okusa
so.

 ...

vsak homo sapiens, če že ne

drugega, je dober vsaj za gnojilo.


Lp, Ana

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
08. 07. 2019 ob 19:22

Ahh, te moje vejice ... ampak mi gre na boljše :D. Hvala za popravke in sem fiksiral.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
08. 07. 2019 ob 19:38

Res se izboljšuješ glede vejic ... vsebina pa: sveže, iskreno, skoraj boleče samoopazovanje, ki nas sili v premišljevanje o lastnih ničevostih ... čestitke,

Ana

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
09. 07. 2019 ob 09:33

Hvala, Ane. :)

Zastavica

triglav

Poslano:
09. 07. 2019 ob 10:08

Čestitke, pesem je kul.Všeč mi je, ker postajaš mehak ...

kot puter ... mmmm


lp M

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
09. 07. 2019 ob 12:38

triglav, tenks. Ja ... ena sprememba pa se je zgodila v kratkem. Ali dve, ali tri. Očitno se pozna v tekstih. :D


Zastavica

Ananda

Poslano:
09. 07. 2019 ob 12:44

Zavrnitev nas prisili v samoizpraševanje. Cela pesem se me je dotaknila, začetek in konec pa kar butneta v bralca.

Lp, :) 

Ananda

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
09. 07. 2019 ob 12:57

Yeh, Ananda, res je. Čeprav se tule prelivajo potem še druge tematike. In kot vedno se vsili tudi pisanje v kontekst celote ... nekako imam love/hate odnos s čečkanjem. Ne maram se, ko ustvarjam -- in gabim se samemu sebi, kadar ne. :D


Hvala za branje in komentar. :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

naprimerjanez
Napisal/a: naprimerjanez

Pesmi

  • 04. 07. 2019 ob 05:24
  • Prebrano 579 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 191.1
  • Število ocen: 11

Zastavica