Pijan sem lahko od svežega zraka,

zadet od ljubezni,

ni potreben fizični napor, da zarohni mi srce.

Pogum mi daje poštenost ne alkohol, ki teče v potokih.

Omami me lahko nežna melodija ali prebrana poezija ne droga kje v mračni kleti.

Poživi in oživi me lahko že nenadejan obisk prijatelja ne dir skozi naravo s slušalkami v ušesih.

Pa ne, da sem proti, kje pa...

V pravi družbi z užitkom popijem kozarček, tudi dva.

Pokadim z veseljem en dim, da se s prijatelji poveselim.

In stečem lahko kot preplašen zajec, da le srečo ulovim.

Saj vem, da smešen se zdim...

Pa kaj, če opisujem tematiko večno.

Pa kaj, če v poezijo vtkem omamo nesrečno.

Kdo pa naj sodil bi me,

če tisti ki bere lahko nasmeje se le.

Franc Tominec