misli poganjajo kladiva
ki lomijo srca
roke ki jih zakrpajo
rojevamo sami
le včasih nam mora kdo pridržati tresoče oči
ko videvamo niti
in vozel ne pomeni zmeraj konca brez pobega
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!