Pred vrati stojim, jih ne morem odpreti,
me srh spreletel je, strah prišel na plano.
Kot ptica ko prvič boji se leteti,
Tudi meni težko je oditi v neznano.
Drugačne dežele in tuje navade,
kaj skriva se zadaj, kaj se obeta?
Me mika odpret jih, užit se naslade,
morda pa za njimi je mavrica ujeta.
Sem zdaj se odločil, odšel bom naprej,
ker zunaj je nekaj, kliče sila me jaka.
Nasproti bregov in namišljenih mej,
prihodnost je tam in sreča ki čaka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!