Ali še kdo zna pisati pisma
na papir,
ga prepogniti,
nalepiti znamko,
napisati P.N.
(prijateljica, sestra, mama, otrok, ljubi ...).
In potem tisti čaka,
vsakodnevno preverja nabiralnik,
če je poštar napolnil praznino.
Črke na papirju neenakomerne,
nekatere težko čitljive
in ugibanje pomena prečrtanih -
svinčnik nima tipke "delite".
Včasih si moral sam risati
srčke, rožice, sončke,
zdaj le tapneš -
vsi znaki so za vse enaki.
Papir si lahko zažgal,
upepelil vse dokaze.
Sledi so ostale
na skritem zemljevidu spomina -
posodabljaš ga lahko le sam.
Zdaj se vse shrani
kar nekje,
med oblaki.
Za vse besede,
ki jih pošlješ,
za vse slike,
ki jih brišeš,
nikoli ne veš,
kdaj jih bo dež
izpljunil v luže na tleh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!