brezciljno prerivanje časa in življenja
pusti za sabo razdejanje
na nekoč deviškem obrazu
plavanje z nepredvidljivim tokom
ko te odnaša in prinaša
je kot boj z mlini na veter
komaj utegneš zajeti zrak
že te zalije in te nosi
zdaj sem
zdaj tja
ladje ničevosti mogočno plovejo na valovih
in te vabijo na krov
dokler jih vihar stoletja ne potopi
a tebe ni konec
še vedno te odnaša in prinaša
in ko ležeš vznak
spoznaš
da s tabo pluje tudi nebo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!