Jedne noći
hiljadu devet stotina devedeset i devete
posle devet
ili
dvanaest,
nisam najsigurnija,
ali
te noći,
hiljadu devetstotina devedeset i devete,
dete je najljupkije progovorilo:
"Mama, ja se plašim, mama..."
a mama se nasmejala
"evo mleka, sine, vidi kako čaša igra"
Glavom mi još uvek zvecka
skok čaše
s neba
pa
na pod
bez snova
godine hiljadu devet stotina devedeset i devete
urednica
Poslano:
03. 07. 2019 ob 11:52
Spremenjeno:
03. 07. 2019 ob 11:52
Izjemno tankočutna pesem, v kateri povezanost in ljubezen skušata omiliti ognjene zublje resničnosti ... čestitke,
Ana
Valiko hvala, Ana!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!