v plitvinah življenja sem te iskala
pri zaklenjenih vratih grabila za strast
verovala v oblake in žarke
da bi pobožale to ustje
moje razbesnele reke
ki se je spenila na breg v vlažne trave
sonce vtira zadnje iztisnjene kaplje
telo se duši
a veliki voz odpelje
skozi plantažo sanj
z ugodnejšo plovbo
dan mraka
hlad iluzij
brez znamenj zapuščam ti ključ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!