plovba
v plitvinah življenja sem te iskala
pri zaklenjenih vratih grabila za strast
verovala v oblake in žarke
da bi pobožale to ustje
moje razbesnele reke
ki se je spenila na breg v vlažne trave
sonce vtira zadnje iztisnjene kaplje
telo se duši
a veliki voz odpelje
skozi plantažo sanj
z ugodnejšo plovbo
dan mraka
hlad iluzij
brez znamenj zapuščam ti ključ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 25. 06. 2019 ob 20:30
- Prebrano 517 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 188.8
