Veš kako boli, ko te najbolj prizadene človek, ki je cel svet ti.

V trenutku se ti vse podre, še celo stare rane vse to odpre.

Ne zmorem takrat ničesar več, vse tvoje besede so le odveč.

Trpim, ne spim, ne zmorem več.

Ljubezen mi je tokrat le odveč,

le ena stara reč, ki sem jo odvrgla stran in zaplula nekam tja, nekam drugam.

S teboj sem se smejala, ljubiti zopet znala,

mislila sem da je to tisto kar sem iskala, 

a pravljica se je še prehitro končala.

Spoznala, da nikoli nisi rad me imel,

še niti nasmejati me nisi več zmogel, mogoče nisi smel.

Zakopala sem vse spomine, upam da sami od sebe izginejo.

Nekoč, ko bom srečala te, bom dvignila pogled, se ti nasmejala in rekla HVALA !

zacarana