
ravnica se zlije z nebom
v daljavi gričevje pestuje reko
na poti v sanje
še korak navzgor
ulica visi z dreves
v oknu odsev nasmeha
priprta vrata
vrt z vonjem cipres
nizke stopnice gladkih linij
zvijajo pogled navzgor
hodnik brez vrat
vstopim v svetlobo
postelja lebdi na občutku
spredaj zvita blazina
in oči
črne kot noč
Rahločutno izrisana (z besedami) pot do črnih oči ... čestitke,
Ana
Od severa do juga, kjer čakajo črne oči. Še kako prepričjivo. Ni kaj, nadvšeč:)
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!