Žalostni del rožnega venca, VIA CRUCIS

Rabi Ješua v vrtu Getsemani
poslednjo noč preživi,
vrže se na tla, od groze trepeta,
krvavi pot poti,
duša žalostna je do smrti,
božja volja naj se zgodi.

Strahopetno ga učenci zapuste,
gnan je pred krivične rihtarje,
ga obtožujejo, si nasprotujejo,
Baraba izpuste,
a pravičnega rabina Ješuo
z bičem gajžlajo.

Krivde našel ni na njem Pilat,
a ga dà  soldatom odgnat,
ti ga pljujejo zasmehujejo,
našemijo v škrlat
s krono trnjevo ga kronajo 
in ga po glavi bijejo.

Na sramotno pot, na svoj križev pot
stopi naš Gospod,
ga priganja bič, hodi živ mrlič
nese težki križ,
smili se ženam, mu Veronika
potni prt poda.

 
 
 
Ga na Golgoto končno privedo,
ga na les razpno,
prebodejo žeblji mu noge in dlani,
med nebom in zemljo
je na križ razpet, k razbojnikom prištet
mre za grešni svet.

Gregor Markič Factotum

Gregor Markič Factotum

Poslano:
21. 06. 2019 ob 08:23
Spremenjeno:
21. 06. 2019 ob 08:27

Z glasbo:

https://urlzs.com/Wdoz8


Oyfn Pripetshik (Yiddishאויפן פריפעטשיק‎, also spelled Oyfn PripetchikOyfn Pripetchek, etc.;[1] English: "On the Hearth")[2] is a Yiddish song by M.M. Warshawsky (1848–1907). The song is about a rabbi teaching his young students the aleph-bet. By the end of the 19th century it was one of the most popular songs of the Jews of Central and Eastern Europe, and as such it is a major musical memory of pre-Holocaust Europe.[3] The song is still sung in Jewish kindergartens.

The fourth stanza introduces tragic pathos into the song: "When, children, you will grow older / You will understand / How many tears lie in these letters / And how much crying."[4] The lyrics hint at the traditional Yiddish saying that "The history of the Jews is written in tears".[4]

Zastavica

Svit

Poslano:
21. 06. 2019 ob 11:05

* Pozdravljen,

 včasih si predstavljam, da  žrtvujem svoje  življenje za sodruga, kot Služitelj nisem nad Gospodarjem, lahko pa mu postanem enak.

vse dobro *

Zastavica

Gregor Markič Factotum

Poslano:
21. 06. 2019 ob 11:24
Spremenjeno:
21. 06. 2019 ob 11:31

Jaz se včasih za grehe sodruga z lopato udarim po nogi- to je moj maximum. Svoje življenje bom do nadaljega ohranil kar lepo zase in če bi kdo drug svojega žrtvoval zame, bi se mi to zdelo skrajno bebavo.

Zastavica

Dean

Poslano:
21. 06. 2019 ob 17:11

Gregor, ostaviću za neki drugi put, rodio si se tamo gde obično ne mora niko ni za koga da se žrtvuje... no neki drugi put, ako bude prilika...

Srdačan pozdrav,

Dean

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Gregor Markič Factotum
Napisal/a: Gregor Markič Factotum

Pesmi

  • 21. 06. 2019 ob 08:21
  • Prebrano 281 krat

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 126.5
  • Število ocen: 4

Zastavica