Ne glej me
izpod čela
če ti manjka sonce
moraš pogledati
višje
proti nebu so proste
vse poti
tam ni mej
ni verig
ni ne jeze ne strahu
in vsa panika
zleze v zemljo
da jo ta pričvrsti znova
v svoja tla
kot korenine,
iz katerih znova raste
življenje in mir v mislih,
zato te prepuščam
svobodni volji
ki vedno najde prostor
za sedež izpod modrine
izpod belih oblakov
ki v sebi nimajo dežja.
Glej misel
glejte oči
glejte proti svetlobi.
Tam je prostor,
ki ga nikoli ne zmanjka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!