Skozi svojo bolečino se sam sprehajaš.
Sam ji korake odmeriš,
ona ti pot pokaže.
Držita se za roke
in gresta,
ti in tvoja bolečina.
Vajina je pot,
nikogar drugega ni blizu.
Strma pot,
ovinkov polna,
znoj te obliva, ko hodiš po njej.
Nekoč pa prideš do vrha.
Sam!
Bolečina te je zapustila-
Samo na pivo da skoči, je rekla,
pa je ni bilo več nazaj.
Razgled je čudovit
in po poletju diši.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zbujena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!