Včasih sedim kar tako v tišini,

fotografije gledam iz mladosti.

Vsaka ima zgodbo v njej so spomini,

bilo ni takrat še današnje modrosti . 

Od majhnega fanta do najstnika v šoli,

na enih smo skupaj cela družina . 

Tukaj s prijatli sedim pod topoli,

prelepa je gora in spodaj dolina.

Z prvo ljubeznijo sva na tej sliki , 

sem mislil da ona za vedno bo moja.

Čarovnik začaral me s svojimi triki , 

si oblečem uniformo, postanem del stroja.

Tu sva z Nežo, igrava se parku , 

ona največja je moja stvaritev.

Ta cerkev poznana po svetem je Marku ,

mnogi si najdejo v njej pomiritev.

Meni najlepše so tiste z tabo,

ena od njih še posebej mi je všečna . 

Do smrti iz glave ne bo šla v pozabo,

nasmejan jaz do ušes in ti tako srečna. 

Dragon