SOL RESNICE
Na mojem licu so pogladile me njene solze
prispele so iz radostnih oči
izrekel sem ji enkratne besede
ki jih vsaka ljubezen živeti z njimi si želi.
Pride čas ko se srce izreka
takrat se v njega sam bog vseli
diktira mu pojave notranjega reka
odpre se čas prepoln radosti.
Objem je bil prenežen v želji
doseči čustvene plati srca
le želja da se večnost tega stanja
v goloti najini resničnosti zgodi.
Iz naju dveh je nastala enost
močnejša kot najtrši zid
to misel ne bo nikdar dojela
kar veže duša to je večna nit.
Tako se materialno z duhovnim veže
telo in duša sta bodočnost nas ljudi
le združiti je še vedno težko
ljubezen ju edina zna oploditi.
Ja, brez soli ... je pač neokusno :)
Zato jo pa okusijo le redki med nami, dragi Abukala.
Ni zastonj rek ... resnica ni plenica pa vseeno marsikomu smrdi! :)
Pozdravljen dragi Tomi, lep dan želim!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!